Svetlana Makarovič: Sovica oka

Živela je sovica Oka, ki je imela nadvse velike oči, še posebno takrat, ko je postala radovedna. Neke noči se je naša sovica odločila, da ne bo ustala in odšla na lov s svojimi sestricami. Tako je prespala celo noč in se prebudila naslednje jutro, ko je njena družina že utrujena spala. Oka je prvič v življenju videla svetlobo in nadvse ji je bila všeč. Ker pa jo je kljub temu malo motila, se je odločila, da si bo naredila očala iz listov. Med letenjem je najprej naletela na zajčka, ki se je je močno ustrašil. Nato je spoznala lisico, ki jo je želela pojesti za malico. Na srečo ji je Oka ubežala in odletela do ribnika, da bi si oprala perje, ki je bilo zlepljeno od lisičje sline. Pri ribniku je opazila račko, ki je plavala. Tudi sovica se je želela kopati, ker pa ni znala plavati, se je skoraj utopila. Po napornem dnevu se je zvečer Oka vrnila domov, kjer je nekaj keprih besed slišala od svojega očeta. Tudi ta ji je kasneje za skrbi oprostil in vse je bilo pozabljeno.

Naloga učencev je, da se razdelijo v skupine. V vsaki skupini mora biti toliko učencev, kot je bilo književnih oseb v zgodbi. Vsak si izbere svojo vlogo ter ustvari naprstno lutko iz papirja. Celotna skupina mora zapisati dialoge, se naučiti besedilo ter pripraviti manjše gledašiče. Skedi uprizoritev pravljice.